Prvi (pesnik, tudi kriti(zer)k):
Hej, dobra pesem, stari!
Drugi (boem, tudi nek pesnik):
Ja, o jelki.
Prvi:
Kako, a ne o hrastu?
Drugi:
Ma ne, kako, s tem sem hotu povedat ...
Prvi:
Ej, ne razlagi. Da mi ne uničiš prvega vtisa.
Drugi:
Ok, stari,
ajd.

Drugi zavije v bife na liter. Sam,
ker se mora zamisliti.
Globoko.
Potem gre domov pod hrast.
Vzame tipkovnico in popravi naslov:
Napiše:
Pesem o hrastu.

Prvi gre domov.
(Še prej na pir.
Na dva, morda tri, no.)
Pod jelko, domov pride pozno
(zvezde na nebu, sončni zaton že mimo).
Odpre portal,
nek pesniški. In prebere še enkrat.
Zazre se v Luno (tisto, ja)
in reče:
U, mater, pa res!
Jelka!

Lidija Brezavšček - kočijaž