POT  DO  BOGA

Pred menoj lebdi prazen list papirja

nepopisan čaka na izpoved

ona se poraja v umu

tudi v mojem vsem na ogled.

Vsaka od besed pričakuje sebe

da bo iz nje nastal besedni tok

v potok se bodo namnožile

v širino reke povezanih besed.

Glava prazna votla plaši

ne ve kaj hoče srce z njo

namesto v umu so ostala v srcu

ker čustva ne prihajajo s krvjo.

V kamninah je bog še v trdnem spanju

v rastlinah in zelenju sanja

v živalskem je popolno prebujen

da bi človeka spremljal ko se k njemu dviga

s svojim lastnim umom vsakdo sam.

tomi