Iz gozda prihajajo sence.
Lisice in majhni progasti hroščki.
Ženske, ki v življenje zadovoljno sitih otrok
vpletajo nočne more nikoli
odraslih očetov.
Zeleni venci v laseh
dišijo po pozabljenih rodovih.
Po gospodarju hiše
z bičem pod bohkovim kotkom,
po rokah stisnjenih v pest obupa,
po požrtih solzah onečaščenih deklet,
po odstavljenih starcih brez pravice žalovanja.

Ploskajmo ploskajmo ploskajmo
in peta top-top ob tla!

Prihajajo objeti.
Volkovi in ovce.
Zastave, parole, nasmehi in pisane rute.
Vsepovsod točijo svobodo.
Z avbami in širokimi krili,
privzdignjenimi krajci klobukov,
v ohlapnih oblekah,
s sandali, s plešočimi kraguljčki,
v kokonih ljubezni.
Kastrirani dečki ne gledajo kože devic.
Zlate ptice vreščijo pod nadstreški.
Vse naokoli murve in češnje in rožiči.

Ploskajmo ploskajmo ploskajmo
in peta top-top ob tla!

Nekatera ljudstva iščejo sever,
nekatera jug.
Psi, kočniki in jermeni zmagujejo
tudi v vladavini pravega sistema.
Množica besede naših
smatra za svoje srce.
Lutkovne predstave sveta
se vrstijo zastonj brez prestanka.
Nitke privezane na ude in glave
se nagajivo bleščijo v soncu.
Mislimo, da oni ne razumejo.
Pa v resnici plešemo top-top isti ples.

poetesa