Roka,

katera pokrije speče detece v zibelki,

roka,

ki pokrije trupelce v hladni krsti,

sedaj,

malo kasneje,

nikoli....

5 minut kasneje ta roka na volanu,

volan,

plastika,

med plastičnimi členki cigareta,

v cigareti steklenica,

z detetom,

v avtu od včeraj,

od jutri.

5 minut kasneje lepo popoldansko sonce,

ganljivo slovo,

tlesk po ramenu,

bele odeje,

vonj po šamponu,

svežem lesu,

tlesk po zadnjici,

v slovo solza,

solza zakolne v jutri,

v nikoli.

5 minut kasneje prijatelj,

dva prijatelja,

dve prijateljici,

sumljive odeje,

sumljivi pogledi,

nenavadni počepi,

čudežno klečanje,

pred včeraj,

včeraj,

za zmeraj,

za nikoli več.

5 minut kasneje v veliki rjavi hiši,

možje v belem,

možje v jeklu,

možje v cvetju,

možje z drgetajočimi rokami,

na vratih dekle,

od včeraj,

od nikoli,

kot dete v naročju njenem,

v naročju slovesa,

solza od nikoli,

nikoli več,

ko dete se zbudi.

5 minut kasneje moreči občutek,

moreče sanje,

je mogoče,

da nikoli,

da le danes,

le včeraj,

le vsako jutro mislim na minuto,

na.....

5 minut kasneje,

5 ur kasneje,

5 dni, 5 tednov, mesecev, let.....

5 spominov od nikoli več,

žena pa pod odejo,

odejo belo,

odejo bledo,

s podočnjaki,

z bolestnimi nogami,

z razmršenimi lasmi,

z zibelko od včeraj,

ki ne razume tistega "za zmeraj".

Minute so pošle,

dekle,

nekoč lepo in veselo,

nekoč nasmejano,

nekoč pokončno in ponosno,

z bolestnimi očmi,

z otročkom,

ki ga ni,

vsaj 5 minut,

v razparanem trebuhu,

pokritem z belo odejo,

s krvavo odejo,

pokrito z dimom od včeraj,

od jutri,

za zmeraj.

Bilo je včeraj,

dan slovesa,

danes je,

ko detetu gledam v oči,

jutri bo,

ko trgal bom cvetove,

s korenino od včeraj,

dete pa še spi,

v prerani postelji.

Dekle moje,

njen smehljaj,

njena hipokriza,

njena paraliza,

njen kadaver lepi,

vse na njej se sveti,

gleda in sanira,

diha,

vegetira,

oče, jaz, možak,

dete, sin, junak,

trije smo odšli,

dekle zakriči,

vrže tisto dete,

na odejo belo,

ga zaziblje,

s pesmijo prelepo,

detece zaspi,

tam v uterusu,

v razparani materni.....ci,

kjer časa ni,

niti 5 minut,

da detece prespi,

vse hudo v prerani zemljici,

kjer preteklosti več ni,

le jaz,

le ti,

le lučka v temi.

mladi umetnik