Polijem te z vinom

ti ga nekomu fafaš med igrali

polijem te z vinom

počasi rinemo proti nebu

igramo se skrivalnice

in se nikoli več ne najdemo

polijem te z vinom

sekunda je samo sekunda

leto je samo leto

in naše kosti so zdaj težke

polijem te z vinom

in se bojim

vsega kar nismo zapisali v nebo

zarisali v zemljo in pod naše jezike

polijem te z vinom

ti me preleviš na bok

in me ljubiš v terci z laježem potepuških psov

polijem te z vinom

ne spomnim se dobro

naših večerov

in zakaj smo si bili takrat tako zelo blizu

ne pomnim več naših načrtov

kakšne barve so bile naše ustnice

in kateri tobak smo si tlačili v rizle

zagotovo je moralo biti lepo

zagotovo je moralo boleti

polijem te z vinom

v belilo mi padejo naši dnevi

naša drobna življenja

in obljube ki jih radi izrekajo najstniki

prosim ne zameri mi

če več ne pomnim zakaj ti je takrat toliko pomenilo

da sem spal ob tvojih postelji

in ti pihal po trebuhu

ko te je prežemala slabost

in si želel samo še iti

nekam daleč

kdaj minemo

kdaj ugasnemo

kdaj se dokončno izgubimo

nihče ne sprašuje

nihče nas ne išče

dnevi se zlomijo sami vase

kolena postanejo trhla

in dlani hladne

polijem te z vinom

noč za sekundo prekrije lepljiva belina

zvezde nad nami so že davno umrle

iz žepov streseš zelenje

jutro se izvije iz naših superg.

Tom Veber