Odisej
Sirene neme
omamljene od bleščanja jader
in do krvi zategnjenih vrvi
skrbijo
da moj stari pes ne bo poginil zaman
moja puščica je bleščeč čoln
ki ga krmarim kot divje srce
skozi bučanje in lepljive pene
napenjam tetivo starega loka
izmučenih dlani ne popuščam
težka je pot težko je morje
ta otok je migetajoča prikazen
ta ljubezen goljufiva in hladna.
Odisej, držiš se. Bistvo je vztrajati.
;)
LP, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
- 21. 05. 2020 ob 11:39
- Prebrano 566 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.01
- Število ocen: 6