Iz dneva v dan sledim korakom tja,
kjer murna glas med tratami se sliši
in vonj prešernega se cvetja širi,
čebelic roj si cvetni prah nabira.
Kjer bilka se ti krog pasu ovije,
se sliši mir, tišina prekipeva
in trave veter nežno upogiba,
je tisti kraj, kjer ti srce zapoje.
Med travami in cvetjem res počivaš.
Zasanjaš se, pozabiš na težave,
zajameš zrak, se prebudiš, uživaš.
Problemi izpuhtijo v višave
in resnično tu svobodo čutiš.
Ostane ti spomin na dan narave.
Tudi jaz imam svojega in grem rada Tja. :)
Lepa nežna pesmica.
Lp. Maša
Hvala Maša.
Lep pozdrav, Antonija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Antonija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!