Cvetovi češnje jočejo
in kapljice ustvarjajo strugo
na tvojem vitkem telesu,
vpijejo naj jih posrkam
in naju ponesem v pristan ugodja,
da se skupaj prebijeva preko
svojih že izsanjanih sanj,
se prepleteva med travno preprogo,
vsa drgetajoča, v rumeni luči sonca
in narava okoli naju bo zašepetala:
usojena sta si,
naj cvetovi češnje jočejo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!