Preštevala sem dotike,

jih kvadrirala, množila,

a samo prazna množica

se je vame kotalila.

Sem zalivala besede,

izdatno jih gnojila,

a  vedno znova

v plevelu se dušila.

Zbirala sem obljube,

z njih vestno brisala sem prah,

a samo pajčevino

sem imela na rokah.

Sem barvala poljube,

oblačila v pisana jih krila,

a vedno znova siva črta

se v meni je gostila.

Ujel me dež.

Močno prepihal me je veter,

pogled se končno je odstrl.

Vse spustila sem v eter.

nada pecavar