Sonet št. 108
Zrastla bodo nova drevesa,
nova zarja, nove opeke.
Nov oblak, ki sebe iztresa
enkrat v njive in enkrat v reke.
Zrastla bodo nova naselja,
nove šole, nove ideje.
Nov diktator, ki se zastrelja
in umre in se večno smeje.
Zrastel bo nov svet, ki bo isti,
kot je zdajšen, žalostno mali.
In gonilo vseh, ideali,
bodo spet polni do obisti.
Zrasel bo fižolček do zraka.
Jakec pa ne bo nikdar Jaka.
Zame je zaključek tega soneta s posebnim metričnim vzorcem presunljiv, ker ne vemo, zakaj Jakec ne bo postal Jaka. Ker noče odrasti ali ker je umrl? Mene je ob prvem branju zadela druga interpretacija, kljub v pesmi jasno opisani nespremenljivosti našega sveta, ki ostaja le večna podlaga za neko intimno usodo ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 13. 05. 2020 ob 12:10
- Prebrano 721 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.9