POVEM TI
Imaš še kaj prostora zame v svojem srcu?
mi dovoliš spolzeti v čutenje s teboj,
da solza ne postane jok
v ugašajočem plamenu?
upanje mi raste,
ko mi ponudiš vabljive vršičke svojih prsi
in z njih izpijem peneče vino,
ko mi prste vodiš po razgretem telesu,
ponovno se počutim živ in hkrati mrtev,
odidi zdaj, potešena strast,
a ljubil te bom, kot prvi dan,
in tvoje oči me bodo spremljale,
ko bom rinil skozi vozlje življenja,
iz dneva v hrepeneči dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 11. 05. 2020 ob 08:38
- Prebrano 445 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 37.8
