Udobno se je

namestila med

mojimi rokami.

Skupaj pobegneva med

odstavke ljubezenskih

zapletov, med verze 

še neizrečenih hrepenenj.

Z njo odidem

daleč stran od

praznih src in

popolnih umov.

Z njeno neskončnostjo

živim neomejeno,

vedno v drugačni vlogi.

Nikoli me ne

pusti ravnodušne.

Prepuščam se ji,

da me ponese v 

nove dimenzije 

razmišljanja.

Po venah se mi

pretaka kot droga.

Ne bom se vpisala

na zdravljenje.

Ona je moje

zvesto zdravilo.

Knjiga.

Maja Podgoršek