V ugaslih gnezdih krokarjev
je razglaseni veter
raztegnil prozorne sveče
v dolge ledene solze.
Jaz
obešen strupen zelen pajac.
Ti
živa v teatru vijoličnih oči.
Ljubi me !
Ljubi v plahi bližini.
Malo grozljiva, malo strastna, malo obupana ... življenje v približevanju različnosti, združevanju živega in minulega.
Pesem za ponovno branje, ki vsakič odkrije več.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!