Natipkal in oddal v njen nabiralnik

sem z negotovo roko pesem lastno,

sonet je bil, slabo zložen, z njim strastno

ljubezen sem priznal ji, a, kovarnik,

zamolčal avtorja sem in tiskalnik,

ki ga je stiskal bil je slab pošastno.

Ne vem, če ona hrani še to hlastno

priznanje mojega srca, no, stvarnik

teh ljubezenskih vrstic, se pravi jaz,

srčno želi si, da jih je zgubila

saj sram bi ga bilo, če kdaj odkrila

soneta tega avtorstvo bi pravo

in z njim kalila mu sonetno ‘slavo’,

češ, kako nerodno pisal je svojčas.

Matej Krevs