Vse je isto,

tisto,

tisti terminal,

kot na koncu,

ko je vse isto,

na začetku terminala,

in drugače,

in isto drugače od terminala,

tisto,

tristo,

tristo kupov denarja je stal ta terminal,

na vrhu kupa nekaj drobtin,

terminal na dnu kupa 300,

nekaj pradavnin,

zbranih z Genovefo,

lažno izbrani terminal,

v šund lažnivci prikapljal’,

nobel so se uredili,

počesali in obrili,

se nafilali z mamili,

oprostite, s terminalom,

v glavi,

tisti "tapoceni",

v izobilju hude luknje,

kamor 300-tka ne fu..ne,

zbrali so se v tristotici,

sami friki,

sami člani,

vsi od glav do pet bolani,

najbrž je bilo predlani,

v terminalu,

pred občestvom,

v občestvu,

za občestvom,

rečem vam,

vsi so jokali,

luže za seboj brisali,

izsušili vsa vodovja,

vse te vode terminalne,

pa še mene,

nekaj bomb,

nekaj opic v ozadju,

nekaj norih papagajev,

invalidov,

otročajev,

zmaj je zmaju rekel: zmaj,

ta se vrnil je nazaj,

na sedišče v sredini,

poleg sedeža 104,

nad plantažo treh klobas,

prvič, drugič na ves glas,

v terminalu,

v glavi tvoji,

na kateri so povoji,

narod ves se bo smejal,

da je tisti odcepljal,

stran odšel je terminal,

kup denarja je ostal,

zraven jaz,

vaš pomočnik,

brez volumna,

.........na dotik.

mladi umetnik