Iz misli
mi črke polzijo
nabiram besede
kot da sem
v prvem razredu
nihče me ne zmore
zaustaviti
kadar iz besed
pletem pesem
pogosto končam
ko ugotovim
da imam delo
ki nikamor ne pelje
zdaj grem naprej
med bele breze
da očistijo telo
in moj pogled
bo srečen
ko jih znova
zagledam
tako nežne
in drobne
kot gazele
v ravni vrsti
in hodim naravnost
prav vzporedno
in očiščena
odidem domov
na tiho
brez besed
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!