S svojim bitjem posegam v svet

in svet posega vame

prelivanje v medprostorih tišine

je nekaj neizbežnega

gledam zarjo

kako vztraja in se razteza prek obzorja

večnost v nekaj kratkih izdihljajih

človeške minljivosti

morda sem odrasel

ni jasnih znakov ali prelomnic

so zaznave prelivanja

velikih hektolitrov vode

in želje

naj vsaj zrak ostane

z enakim spominom

naj ga ne zmanjka

zame in za vse trudne

ko lomim srca

drobni koščki presihajo

skozi meje sočutja

morda je sočutje tisto

ki bo ostalo za mano

ostalo ni pomembno

morda sem odrasel

ko sem začel loviti svoj hrbet

v premajhnih urah

v premajhnih dneh

govoriti ko je zares nujno

nekaj mojih lahko bi živeli bolje

ne bo upognilo zacementiranih kalupov

spečih ljudi

morda sem odrasel

ko sem čutil za druge

govoril za tiste brez prihodnosti

nismo vsi enaki

naša prihodnost je drugačne

temperature in barve

naš obstoj v času

je razporejen nesorazmerno

nekatera tla se usošijo prej

nekatera vztrajajo skozi vojne

nekateri bomo za sabo zapustili

debele knjige samoizpraševanja

in dvomov v pravilnost naših potez

spet drugi nekaj kratkih stavkov

o tem kako živeti brez obžalovanja.

Tom Veber