SAMOTA

Dnevi sončni minevajo tja stran,

tam ob oknu sedim, že tedne poklapan.

V teh časih res najhuje je biti sam,

a v drugi sobi čaka me dekle, želim si biti tam.

V teh časih res živeti je težko.

Žalost spravlja nas na kolena,

solze gasijo sreče žar plamena.

Vseeno kmalu skupaj bova, objela se sladko.

Življenje staro spet se bo vrnilo,

ponovno skupaj bova ti in jaz.

V objemu pozabljeno, da se je sploh zgodilo,

ko za oknom čakala sva na svoj ljubljeni obraz.

Po poljubu srce se bo oddahnilo,

rekoč, da za nami je ta kruti čas.

Prišel bo kmalu ta trenutek sreče,

ah, prekleto, zakaj tako se vleče,

vsak nov dan prizadene me boleče,

da kmalu s tabo bom, ostaja upanje goreče.

V teh časih res živeti je težko.

Novice neprestano svarijo,

misli negativne morijo.

Vseeno kmalu skupaj bova, podala si roko.

Življenje staro spet se bo vrnilo,

ponovno skupaj bova ti in jaz.

V objemu pozabljeno, da se je zgodilo,

ko za oknom čakala sva svoj ljubljeni obraz.

Po poljubu srce se bo oddahnilo,

končno, za nami je ta kruti čas.

pesnikjure4