Nekoč, nekje, nikoli

Peščena obala,

daleč stran utrip,

utrip,

da kamen majceni zalučam v vodo,

deročo,

večno,

utripajočo,

v gladini leži,

najbrž že nekaj dni,

nema, plašna, strašna lutka,

na ograji nekaj dni,

v plitvini bistre vode,

avto se ustavi zdaj,

lutka pelje se nazaj,

v tisti gromozanski raj,

kamen v vodo prileti,

lutka daleč stran zbeži,

z avtom svojim,

z očetom,

brez volana, dokumentov,

kamen v vodo prileti.

 

Lutka, lutkasta in kamen,

v velikem avtu plamen,

v zenicah, ki bližajo,

v nosnicah, ki zraven so,

lutka v nosu odhiti,

v zenicah,

teh se boji,

noče več v pravljici,

noče več v postelji,

noče starega pijanca,

ki mu more........

v zadnji šansi,

kamen pa v vodo prileti.

 

Lutka lutki ni podobna,

samo lutka,

v obleki,

brez obleke,

brez strahu,

ki jo gleda s konzerve,

kamor kamen prileti.

 

Lutka najde drugo lutko,

panika ne najde je,

v paniki je le en kamen,

groba pest,

zaušnic šest,

razmetano je po tleh,

lutka, lutka, lutka,

smeh,

kamen pa leži na tleh.

 

Lutka,

narejena s slamo,

lutka,

ki ima le mamo,

lutkica ima očeta,

lutka s pravljičnega sveta,

v zenicah počasi tli,

nekaj groze,

lutke tri,

kamen v vodo odfrči.

 

Tista voda,

tista reka,

kjer se ribe so v veselju,

kjer je lutka obležala,

kjer je lutka Ξ postala,

v očeh portret zariše,

v obleki,

malo višje, 

kamen v vodo prileti,

v vodo,

ki nič več je ni.

 

Še poslednjič vržem kamen,

v vodo,

ali pa v plamen,

ribo glodam s trdim kruhom,

lutka z luknjo pod trebuhom,

čudež,

pot,

vse polno zmot,

zgoraj tam pa za zaveso,

lutka,

guga se s cipreso,

v gugalnici nevedni,

v perverziji poredni,

lutka v lutko odhiti,

kamen v vodo........,

kamna ni.

 

Če bila bi lutka lepa,

če bi oče bil,

če mama,

če bi lutka bila sama,

tisti kamen bi zletel,

v glavo njeno,

ne v vodo,

oče, mama z lutkico,

luknja zdaj na sredi glave,

ko začne se in konča,

lutka se zakrohota,

kamen v moji drobni roki,

prosi me, naj ga spustim,

k lutki mrtvi odhitim,

k lutki,

kaj naj delam z njo,

k lutki,

ki je ni bilo,

kamen vržem v vodo.

mladi umetnik

Komentiranje je zaprto!

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 02. 05. 2020 ob 14:33
  • Prebrano 404 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 60.37
  • Število ocen: 4

Zastavica