Stari prijatelj
Že mesece v prsih me trga občutek,
ki rad bi znebil se vse moje svetlobe.
Da končno preženem napade tesnobe,
zdaj tebi v temi naklonim trenutek.
Ne dvomi, razumem kako zaboli,
spoznanje, da vse kar je, enkrat pač mine.
Tako močna vez s časom v prahu izgine.
Kar z upanjem vdihneš, z izdihom zbledi.
Moj stari prijatelj poglej me v oči,
občuti globino nebesne modrine.
V lepoti obličja se z večnostjo zlij.
V trenutku s telesom zamera izgine.
spojena z neskončnostjo v nama zbudi
se duše ljubezen, ki nikdar ne mine.
Bravo, Bor! Vsakič boljši!
Hvala Branka in Lidija, mi veliko pomeni :)
Lp Bor
Bravo, lep sonet, Bor (*_*)
Čestitke za podčrtanje!
Lep večer ti želim, Marija
Najlepša hvala Marija, večer je zdaj mnogo lepši :)
Lep večer tudi tebi, Bor
Lepo te je brati, prijatelj oblikovane poezije in iskreno čestitam k podčrtanemu sonetu.
Z lepimi pozdravi, koni
Najlepša hvala Koni, zelo lep kompliment od poetese kakršna si sama. Lep pozdrav in vse dobro! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
- 29. 04. 2020 ob 13:20
- Prebrano 727 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.49
- Število ocen: 10