Vse globoko v umazanem morju,
les, plastika in poliester,
nekaj plava prek zavesti,
v stilu svoje nezavesti,
se dvoguje,
počasi izkopava bronasti nakit,
si privošči podzavestni genocid,
gnus morja,
ogabno bitje,
banja bela in keramika,
tihožitje,
uporabiti 1 vzklik,
nekaj epidemičnih oblik,
vsaj kakovost,
nič slabosti,
nič strahu v praznem sodu,
plaval je čez tretjo mejo,
s svojo ljubo diarejo,
vzel jo je,
grdo jo vzel,
na ekpresu,
v telesu,
ko proces se je začel,
z nekaj drobci,
z nekaj gobci,
kjer nosovi v oblakih spazmov so brisali se z robci,
cevka šla v sluhovod,
vrana,
krokar,
žuta osa,
cevka in še ena bosa,
v morju, mlaki, zlati žili,
ki duši se,
meni smili,
se ne smili revica,
smili se mi cevčica,
polna neke zlate vode,
lubenice, ba-banane,
v globoki komi pokozlane,
se ne gane,
se zadane,
a na koncu ostane,
ostanejo globoke rane.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mladi umetnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!