Pogledam, ko sonce jutro oznani,

brani pred nočnim nas hladom,

s sladom po njem prosim, ostani.

Imam kar imam in kar mi je dano,

a neprestano odteka bežoč,

tekoč’ se dan spreminja v noč.

Nehaj z neumstvi glave polniti,

prehiti ves dan dolgočasen svetál,

postal bo mrk z zvezdam’ prekriti.

Uživaj v hladu temnih noči,

luč si na nebu neskončnem oglej,

se nasmej, zlobnež ponoči več ne bedi.

daris đufarović