Pogledam, ko sonce jutro oznani,
brani pred nočnim nas hladom,
s sladom po njem prosim, ostani.
Imam kar imam in kar mi je dano,
a neprestano odteka bežoč,
tekoč’ se dan spreminja v noč.
Nehaj z neumstvi glave polniti,
prehiti ves dan dolgočasen svetál,
postal bo mrk z zvezdam’ prekriti.
Uživaj v hladu temnih noči,
luč si na nebu neskončnem oglej,
se nasmej, zlobnež ponoči več ne bedi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: daris đufarović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!