ÄŒmrljev let-gazela

Svežina zgodnje rose prekriva pot gozdne jase, prav zares.

Raste onkraj šmarnica, skromno misli nase, prav zares;

pa v hipu pribrenÄi rumeno-Ärni gost, si vzame njeni cvet sebiÄno

in srka, srka pelod sladek, golta neumorno, ne vda se zlahka, prav zares.

Ko popije, v zrak se dvigne, vinjeno se pozibava, k tlom ga zadek vleÄe.

Čokat je in kosmat, krila komaj ga drže, poln težke mase, prav zares.

Utrujen, a pohlepen vijolice ogleda, barva ga premami, spet laÄen postane.

Cvetice zase grabi, Äebele stran odriva, žre kakor prase, prav zares.

culajevic

culajevic

Poslano:
23. 04. 2020 ob 12:13

Upam, da vam je vÅ¡eÄ :).

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

culajevic
Napisal/a: culajevic

Pesmi

  • 23. 04. 2020 ob 08:49
  • Prebrano 398 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zakljuÄeno!

  • Å tevilo doseženih toÄk: 37.34
  • Å tevilo ocen: 3

Zastavica