Počasni posnetek jutra
Se mi odvija v glavi.
Budilka zareže v možgane
(še vedno sem v prvi prestavi)
In nov dan predme postavi :
»Na, tu ga imaš,
Pa stori z njim,
Kar veš in znaš!«
Teoretično še vedno spim;
Šele prva kava
In jutranji cigaret,
Potem sem tista ta prava
Za svet.

Potem zbeži,
Da sama ne vem, kako in kdaj,
V nezavednosti,
Da nobene minute ne bo nazaj
In da je tukaj in zdaj
Treba zagrabiti.

Kot da pred mano je Večnost osebno,
Jih spuščam : dneve, mesece, leta.
Vlačim s seboj vse nepotrebno,
Kar se v dušo vpleta
In jo obremenjuje,
Medtem ko vsak magični hip
Mnogo prehitro odpluje
In za seboj pusti
Nemiren srčni utrip
In pozabljene nežnosti.

Konec vseh koncev zvečer
Sem od same sebe razdrta,
Pripravljena na prepir
In z življenjem sprta.
In ker mi ni posrkal dan
Dovolj energije,
Odidem – ni važno, kam,
In počnem traparije.

Aleksandra Kocmut - Kerstin