razdalje
neznano kam
sva založila
vesolje
nekoč v temi
prepolno sonc
sivko z vrta
ob vzglavje
večerov
položeno
v molk iz trnja
v praznino iz svinca
sva skrila besede
odrezala
poti
scefrala
zlate niti
neprehodna gorovja
koreninijo
med jaz
in ti
v čas
brez imena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 20. 04. 2020 ob 19:31
- Prebrano 416 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.54
- Število ocen: 6
