Ironija življenja

Kaj bi brez žalosti delala sreča?

Bi sonce brez dežja zgubilo pomen?

Obilo svobode postane nam ječa, 

znotraj gorimo, a mirni navzven. 

 

Ko iščemo sebe se v zvezde zazremo,

netimo vojne, da vladal bi mir.

Kar naprej padamo, da lahko uspemo, 

ob koncu poti se razkrije izvir. 

 

Vzemimo čaše, nazdravimo smrti!

Sprejmimo kaos, da v redu bo vse.

Zaprimo oči v lepoto zazrti, 

naj ironija srce nam odpre. 

Bor

Komentiranje je zaprto!

Bor
Napisal/a: Bor

Pesmi

  • 16. 04. 2020 ob 13:30
  • Prebrano 434 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 44.28

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!