Svet
Ko me pozablja,
podarjam spomine z glasom,
ki ne potrebuje besed.
Ko mi postaja enak,
spreminjam, kako gledam,
da lahko gledam, kako se spreminjam.
Ko me ne sprejema
in misel postaja nevarna gospodarica,
jo s srcem vabim, da mi služi.
Ko mu ne pripadam
in ga gledam od zunaj in sanjam,
gledam vase in se prebujam.
Pesem za premišljevanje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Denis Kotnik
- 16. 04. 2020 ob 08:23
- Prebrano 723 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 57.21