ČUDEŽNA MALENKOST
S poljubi rjoveš,
s telesom varaš,
srce ti besni,
a stisni me močno,
kot konja v diru,
za jutri, ko ne boš več zvesta meni,
in naj me takrat
ne posrka sivina sovraštva,
naj ne utonem v sen kot kamen,
razpet med vzdihljaji,
še hip ostani
moja svetla luč,
utripajoča na grmadi,
okleni se me z udi,
samo še danes, trepetajoče,
in naj se ne predramim,
naj tvoja strast ne izgine,
naj kričim od užitka
in plamen naj v miru ugasne,
da se zbudim svoboden,
kot prva ptica jutra.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 14. 04. 2020 ob 14:42
- Prebrano 381 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40.7
- Število ocen: 2
