Jaz podnevi, ti ponoči
Na drevesu tam ob gozdu
med vejevjem sova spi.
Jo predrami glas vreščeči,
spet pod njo nekdo kriči.
»Ej, pokora ti presneta,
česa ne razumeš ti?«
se razlega dol z drevesa,
sova mane si oči.
Mlad fantič navzgor pogleda
in naglas se zasmeji.
»Nisem vedel, da boš huda,
ampak meni se ne spi.«
»Jaz podnevi, ti ponoči,«
sova mu odgovori,
»ko zvečer se spat odpraviš,
okno dobro si zapri!«
»Joj, oprosti draga sova,
vem, da ni bilo lepo,
mislil sem, da boš vesela,
če te prebudi nekdo.«
»Si vesel, ko luč ugasneš
in zasanjaš prav sladko,
sredi sanj pa kar naenkrat
ti zaropota nekdo?«
»Joj, oprosti draga sova
to bilo bi res hudo.«
super otroška pesmica, Antonija.
samo tole popravi
Mlad fantič navzgor pogleda
in naglas se zasmeji.
»Nisem vedel, da boš huda,
ampak meni se ne spi.«
»Si ti vesel, ko luč ugasneš (zaradi metrike)
in zasanjaš prav sladko,
sredi sanj pa kar naenkrat
ti zaropota nekdo?«
Najlepša hvala Lidija,
popravljeno.
Lep pozdrav,
Antonija
Čestitke k podčrtanki, Antonija!
Z lepimi pozdravi,
koni
zelo lepa Antonija in čestitke k podčrtanki
lp, M
Hvala Levček,
lp, Antonija
Lijepa dječja pjesma u prozi!
Čestitke,
Ivan
Hvala Ivan.
Lp, Antonija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Antonija
- 13. 04. 2020 ob 14:41
- Prebrano 762 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 106.24
- Število ocen: 6