Mojster Miha kašo piha,
mojster Janez se poti,
naša mati pa kosilo
spet pripravljati hiti.
Vreme nam močno nagaja,
sonce veter prepodi,
dež igrala vsa razmoči,
Jurček pa se spet jezi.
Naša Mojca prstke šteje
pet na roki jih ima,
dva prekrije z drugo roko
in odšteva kar se da.
Krava v hlevu je zaprta,
a na pašo si želi,
jezno muka, se huduje,
kmeta kliče, ker ga ni.
Miški mačka spet nagaja,
ko iz luknjice hiti,
rada vzela kos bi sira
pa ji mačka ne pusti.
Nas politika nervira,
ker bontona ne pozna,
krega se, v skledo gleda,
kaj kdo drugi notri ima.
Oča pipo so prižgali
in modrujejo na glas,
hujši vsi so kot cigani,
kraja je vsakdanji špas.
Kam manira se je skrila,
kam poštenost je odšla,
kraja se je razmnožila,
le kdor krade, kaj ima.
Takšni pač so danes časi,
res hudo se nam godi,
kruha, službe, pokojnine,
se brez vez več ne dobi.
Računalnik nam pomaga,
da se verz ne izgubi,
da ideja se zapiše
in v zrak ne izpuhti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Antonija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!