Pomladni prizmat
Drevo, ki že dolgo na istem obronku sameva,
v tem času vzljubilo je ptičje žgolenje.
Njih prošnja, da nudi jim dom,
v krošnji odmeva.
Mlad zarod dodaja ji ton,
saj v varnem zavetju tam gnezdi življenje,
ob vzletu pa ptica spomladi najlepše prepeva.
koni, lep prizmat
ampak
ali sreča res "odseva"
če razložim, kaj me je zmotilo ---npr: jaz (osebek) ne odsevam, moj odsev gre iz ogledala, torej ogledalo odseva mene ...
v tvojem primeru nekaj odseva to srečo, ne odseva sreča (oziroma lahko odseva od nečesa, a v tvojem verzu tega "ogledala" ni.
(sicer ne vem, če sem bila dovolj jasna, ampak znaš bolje!)
predlagam, da poskusiš najti dručačen zaključni verz, saj je tudi kliše "krila svobode" v njem lahko nadomestljiv s čim manjkrat slišanim ...
LP, Lidija
Hvala, Lidija! Zaslužila sem ta poduk. Neverjetno, ampak, ta verz me je res žulil in prehitro sem bila zadovoljna z iskano rimo na "sameva" in "odmeva".
Mogoče bi pesem zaključila takole:
"ob vzletu pa ptica spomladi najlepše prepeva."
LP, koni
Itak :)
… bilo mi je v zadovoljstvo, Lidija; hvala še enkrat;)))
Hvala za pozornost, Branka. Veseli me tvoje navdušenje nad novo pesniško obliko in vem, da bomo kmalu brali tudi tvoj razširjeni prizmat.
lp, koni
Rada te berem! Mislim na razsirjen prizmat in se ga bom enkrat korajzno lotila. Hvala, ker me spodbujas.
Bodi lepo!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 10. 04. 2020 ob 10:33
- Prebrano 728 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 203
- Število ocen: 9