Nevidni zid je zdaj med nami,
še cvetenje drevja je tiho mimo šlo,
le na daljavo vemo, da nismo sami,
med nami le virusi krožijo.
Morda preveč bilo je potovanj,
iskanja neznanih tujih krajev,
upočasniti treba bo uresničevanje
nemogočih sanj.
Spoznali bomo, da je dom največ
kar lahko imamo,
da naše roke znajo
stkati, prekopati mnogo več
kot sedaj.
In da domača zemlja vredna je poklona.
A žal to cenimo premalo
in vrne se nam vse
na način preveč boleč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Avlis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!