Poglej! Nekaj umira! Gotovo

je že delno umrlo, vsaj delno,

ko pa vidim skoz' okno vdovo,

ki kar sama pometa pepelno

osamelost vasice. Umira,

zagotovo umira, pretekla

generacija. Njena manira

in navade in zguljena rekla.

Karantena! Za vse brez izjeme!

Valj minljivosti tre pristanišče

in odpira moralne dileme.

Nekaj mre. To je vendar morišče.

V majhnih kapljicah tega nahoda

nekaj mre in to je – svoboda.

Peter Rangus