Danes je Jaka podoben sam sebi.
Tuhta, koleba med bi ali ne bi
čez staro ograjo popihal jo v svet.
Predolgo vse dneve je v hišo ujet.
Mu misli in noge kar same zdrvijo
na mini igrišče, kjer goli stojijo.
Brez žoge pred njimi začuden obstane,
le malo še manjka, da solza ne kane.
Nikogar ni srečal, nihče ga ne čaka,
ne more pa sam biti tam kar do mraka.
Zave se, da krši pravila in steče.
Doma se ustavi in žalostno reče:
pogrešam prijatelje svoje, naravo.
Bo kmalu končal se pouk na daljavo?
Kako lepo, koni.
Ja ja, mislim da ima že veliko Jakcev in Maričk željo po resnični šoli in prijateljih. Veliko se jih že dolgočasi.
Lep dan, ostani zdrava!
Marija
Prav imaš, Marija, druženja in igre v živo ne more zamenjati prav nobena šola na daljavo.
Hvala za odziv in lep pozdrav,
Breda
Si ubesedila želje današnjih šolarjev: kdo bi si mislil, da bodo tako pogrešali šolo - no, v bistvu pogrešajo prijatelje ...
lp, Ana
Res je, Ana: pravzaprav nikoli ni bilo drugače - vsak od nas ima različne spomine na šolo, prav vse pa je vedno privlačila igra in druženje s prijatelji. Hvala za zaznano in za črtice na daljavo.
lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!