Dauč so hribi mojga kraja
tu okol so niski griči
ka zaj dewa moja raja
jih pregajajo biriči
črnih dni posjanih vsem
al so zlezli gr v pwanine
čer svoboda je ludem
kkr miso ki ne mine
čer se hrast pomeni s smreko
čer si človek med ludmi
čer se pije frišno mleko
in rženi kruh diši
tam so pašniki zeleni
in studenci hladni, čisti
in v zemli ko v nobeni
rastejo še klasi isti
kkr mojih dedov so
kerih kri teče po žilah
in še dolgo tekwa bo
s štorjami o škratih vilah
s pesmijo domačih viž
ki prežene vsaki strah
sredi vsega stari križ
sredi vsega spet nov križ
… "dauč so hribi tojga kraja" in po drugi strani tako blizu, da je iz navezanosti nanje in na tvojo lepo Koroško vzniknilo nekaj najlepšega za čase, ki jih preživljamo …lepa pesem, ki jo deliš z nami;)))
lp, koni
Draga Breda, iz te ujetosti - s katero se borimo vsak po svoje - so mi misli odplule v domače kraje. Tja, ker so moje korenine, ki jih tudi daljava ne more prekiniti. Zaradi čudnega časa, ki omejuje, mi spomin na domače hribe daje sliko neskončne svobode.
Hvala in velik pozdrav!
<3
In je vse nekje med starim in novim križem, vmes pa sla po preživetju, ki se napaja z vonji in spomini ... čestitke,
lp, Ana
boh lonaj, draga Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 07. 04. 2020 ob 12:44
- Prebrano 604 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.1
- Število ocen: 9