ZNOTRAJ OBZIDJA
Sedim na postelji ob objokani ženici
hrana ki ji jo nosim ji ne tekne
sita je svoje osamljenosti
zatrjuje mi da sploh ni lačna
v pobožnem strahu pogreša sina
(enega je izgubila že lani)
na sredini sobe rjava odejica
na katero je zložila svoja oblačila
njena omara je zdaj prazna
njeno srce pa polno bolečin
prestrašeno gleda v moj zakriti obraz
ne dojema
kaj se dogaja
trudim se jo potolažiti
z dotikom oči
odejico ji pustim
potrpežljivo hodim okrog nje
morda jo pospravi sama
ko se odprejo prehodi obzidja
Pesem se me je zelo dotaknila, morda tole:
Sedim na postelji ob objokani ženici
hrana katero nosim ji ne ugaja / hrana, ki ji jo nosim, ji ne tekne
sita je svoje osamljenostiotopela v svoji žalosti (pojasnjuješ, o čemer govori že cela pesem)
zatrjuje mi da sploh ni lačna
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Popravljeno! ... lp Ana in ostani mi zdrava ... Tanja
Čestitke k pesmi, ki z zgodbo starke orisuje zdajšnji čas, tudi ti ostani zdrava,
lp, Ana
Poslano:
08. 04. 2020 ob 13:02
Spremenjeno:
08. 04. 2020 ob 22:16
Zgodba je resnična, pesem pa stara komaj par dni, napisana po 13h napornega dela... hvala na podčrtanki ... lp!!!
če smem dodala bi še svoj prevod
UNUTAR ZIDINA
Sjedim na krevetu pored uplakane bakice
hrana koju donosim ne sviđa joj se
sita je svoje samoće
uvjerava me da nije gladna
u pobožnom strahu misli na sina
(jednog je već izgubila lani)
na sredini sobe smeđa dekica
na koju je poredala svoju odjeću
njen ormar sada je prazan
njeno je srce prepuno boli
preplašeno gleda u moje zamaskirano lice
ne shvaća šta se događa
želim je utješiti
dodirima oka
dekicu ostavljam na podu
strpljivo je zaobilazim
možda ju spremi sama
kada se otvore prijelazi zidina
Tanja Ocelić
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tanja Ocelić
- 05. 04. 2020 ob 18:03
- Prebrano 545 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.48
- Število ocen: 8