Moje misli

držim v naročju in jih dojim

z mlekom posušenih žlez.

Oblikujem jih z lastnimi prsti

in njihovo natančnost lomim z jezikom,

ki se lima za suho nebo (po njem so mi dolgo posipali sol).

Držim se lastne abecede in ne dovolim,

da mi zamenjajo črke.

 

Vsako jutro zravnam hrbtenico

in stopim na tla, ki sem jih pribila

z žeblji poguma.

Stojim!

 

branka

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
04. 04. 2020 ob 11:20

Iz šopka metafor dehteča pesem ... Ni kaj, verzi za današnjo rabo ... Lepo, Branka! :-)

Prijeten pomladni dan ti želim,

Sašo

Zastavica

branka

Poslano:
04. 04. 2020 ob 12:02

Sašo, ki za vse nas ima cvetlice pomladi.

Hvala ti in (tudi če naju kdo vidi) objem.

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
04. 04. 2020 ob 19:22

držim v naročju in jih dojim

z mlekom posušenih žlez.


evo malce me je spomnil prvi verz na celanovo Fugo smrti: 


Črno mleko zore pijemo ga zvečer pijemo ga ponoči ...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 04. 04. 2020 ob 10:19
  • Prebrano 219 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 106.7
  • Število ocen: 5

Zastavica