Moje misli
držim v naročju in jih dojim
z mlekom posušenih žlez.
Oblikujem jih z lastnimi prsti
in njihovo natančnost lomim z jezikom,
ki se lima za suho nebo (po njem so mi dolgo posipali sol).
Držim se lastne abecede in ne dovolim,
da mi zamenjajo črke.
Vsako jutro zravnam hrbtenico
in stopim na tla, ki sem jih pribila
z žeblji poguma.
Stojim!
Iz šopka metafor dehteča pesem ... Ni kaj, verzi za današnjo rabo ... Lepo, Branka! :-)
Prijeten pomladni dan ti želim,
Sašo
Sašo, ki za vse nas ima cvetlice pomladi.
Hvala ti in (tudi če naju kdo vidi) objem.
držim v naročju in jih dojim
z mlekom posušenih žlez.
evo malce me je spomnil prvi verz na celanovo Fugo smrti:
Črno mleko zore pijemo ga zvečer pijemo ga ponoči ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 04. 04. 2020 ob 10:19
- Prebrano 452 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 106.7
- Število ocen: 5