Ne pljuvam več svoje jeze.
Ne sikam kot kača navzven.
Mirno prenašam madež na belem,
likam si jezik, da me ne srbi.
Operem možgane na 200 stopinjah,
da lažje razlagam kje srajca, kje hlače,
skrivaj si navzgor usta zašijem,
ko pijana soseda v besedo mi skače.
In tulim.
Tulim v kleti zase in zate,
stopam vzravnano s krono na glavi,
razkuštranih las, upadlega lica,
a danes in jutri kakor kraljica.

Vesna Majes Klančičar