Zadnje poletje ekstremnega življenja,

vse je šlo v ekstreme,

na morje,

na obalo Sibirije,

med orjaške tjulne,

med bodeče kaktuse,

s hitrim vlakom,

po Kitajski,

z menoj prestrašen kuža,

v glamuru čevljev polno mivke,

v koridorju zaspani pogledi,

pogled na morje,

palme,

kokos,

tekila,

vse v ekstremih,

kufre sem odložil,

se zleknil na vodno posteljo,

modro je bilo,

vse tako ekstremno,

saj ne morem ven s te godlje,

lepotička mi prinese pijače,

sesam po slamici,

v senci nekega dne,

ležim in srkam tisto vodo s posode,

gledam ščurke, pajke in mravlje na tleh,

ob meni prestrašen kuža,

pil bi vodo s plehnate posode,

punca pa me hladi s svojo pahljačo,

ogromna je,

punca je ogromna, božanska, krasna,

saj ima rumenkaste zobe,

skodrane laske,

nič drugega,

sami ekstremi,

rad bi šel na morje,

vsaj za 3 mesece,

peš,

skozi pustinjo,

med kače klopotače,

med hijene,

med okostnjake,

med ekstreme,

saj vem,

saj tja ne smem,

saj tja grem - na morski ekstrem,

na pijačo,

na kračo,

makarone,

na školjke,

dobre, mične in odlične,

cena je v ekstremu,

tolče me po glavi,

spijem še en sok,

gledam naokrog,

vse povsod je megla,

ni se še polegla,

odhitim do plaže,

tam že jahta čaka,

lignji, lignji in jegulje,

vse v ekstremih,

grozna sidra,

jaz pa pod palubo,

v kajuti,

pod gladino,

kozlam kot vidra,

školjke v ekstremu,

jahte v ekstremu,

ribe,

kače,

klopotače,

pa pozabim vse igrače,

z riti mi polzijo hlače,

najbrž bom šel kar na školjko,

na ekstremno "bum bum" polko,

kapitan in kapitanka,

vse je ena "x" neznanka,

v ekstremu,

v problemu,

v koralih in fosilih,

na področjih mojih dni,

ko mi z žrela brizga kri,

vse do konca mojih dni.

mladi umetnik