Se spomniš mravelj in smrečja
Ko sva med davnimi debli
Sestavljala najin dom

Kdaj je arhitekt vstopil med naju
In razgrnil čez najine sanje
Načrte, tlorise, ploščine

Želela sem si hišo z dušo
Želela sem si bivanja
In ne prostorov

A ti zidaš velbane sobane
Na hrastovo lubje ometene
Jaz pa sem želela kavč za tihe misli

Zidaš plesno dvorano
Z intarzijami na stropu
Jaz pa sem želela star gramofon

Zidaš spalnico zase, zame
Za goste - jaz pa sem želela
Prepotene rjuhe

Zidaš atrij in teraso
Stopnišče s stebri, atelje
In vinsko klet
Jaz pa sem želela
Verando s staro gugalnico
Ki se zna pogovarjati
Želela sem garažo
Za karavan in otroška kolesa
In z apnom pobeljeno shrambo
Za marmelade in kompote

Marmor imam in norveški parket
Okna z neprebojnimi stekli
Kritino, ki bo vzdržala tisoč let
Bazen z azurno modrino
Solarij in savno
Pisarno in kabinet

Hodila sem od ene sobe do druge
In nisem našla
Ne tebe ne sebe
Čeprav imava na strehi
Kupolo s teleskopom

Aleksandra Kocmut - Kerstin