te dni si dopovedujem
da je ostati doma
moje največje darilo
utež jutra
je napela ozračje
izdolbla kamenje
in zarezala močan vonj
ki ga niti smrčanje ceste
ne bo zaustavilo
v zlomnjenih črkah pomladi
nam z rdečo tkanino odeta soseda
kaže sliko krvavih juter
ki kakor piš ruje pticam krila
in jih zasipa v prhko zemljo
v soju molčanja
in negotovosti
pri nas stopijo na plan maske
v rokavicah nam režejo kruh
in tihi bojevniki so še posebno vztrajni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!