Sonce mi blešči v oči,
dan se imeniten zdi.
Toda v meni žalost vznika,
nihče ne sliši tega krika.
Sliši se le ptičje petje,
v tem poiščem si zavetje.
Črne misli počasi hlapijo,
oči se ponovno zaiskrijo.
Srce se ponovno odpre za veselje,
spet vrnejo se skrite želje.
Hvala, narava, moja zdravilka,
naša večna rešilna bilka.
Poslano:
30. 03. 2020 ob 23:13
Spremenjeno:
30. 03. 2020 ob 23:20
toda v meni žalost vznika,
mar nihče ne sliši krika?
Črne misli že hlapijo
in oči se spet iskrijo.
Odpre srce se za veselje
in vrnejo se skrite želje.
Narava hvala ti, zdravilka,
rešilna naša večna biljka.
Matej,
hvala za tvojo verzijo, ki je, ja, lepše spevna. Vseeno puščam svojo, ker so se mi verzi tako zlili na papir. :)
Prijazen pozdrav,
Eva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Pirih
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!