Dokler ni nihče okužen

lahko mečemo kocko

in ustrahujemo samega sebe

in drug drugega

kdo bo zbolel

a ko pride v resnici Matilda

bo nastala tišina

in strah bo pojedel besede

v grlu pa bo nastal nemi zvok

samo toliko da bomo vedeli

da je bolečina res prisotna

potem bomo šteli trupla

in postajali bomo trdi

ker ne bomo mogli razumeti

da se je to zgodilo nam

kakor da smo od boga poslanci

in nas božja kazen ne doseže.

Lepo je nebo, modro,

le v času bolezni postaja rdeče

kakor razlita kri

ki straši spanec.

IŽ-lev