vsak dih v bližini
se ovije okrog mojega kakor bršljan ki vrašča v deblo
vsak vzdih
se obesi v krošnjo mojih misli kot bela omela
imam dovolj voda za zelenenje vseh listov
sem segla dovolj globoko med ulupinjena sonca
ali znam izluščiti svetlobo s stisnjenimi zobmi
roditi dihanje v poseke
pogozditi sipine odpihnjenih nasmehov
ko me že vse predolgo niso objele ročice
in iz majhnih ust ni slišati vabila –
babi, preberi mi spet o prijateljih
ki rešijo medvedka iz medu
zelo zelo lepa tudi jaz komaj čakam da jih objamem
lp, M
… nežno izražena čustva osame;)))
Ostani zdrava!
lp, koni
Oooo kako lepo, kar na jok mi gre
Bodi lepo in pazi se!
objem
Hvala, levček, Koni, Branka <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!