Ne klanjam se človeku

nisem njegova lutka

in nočem miloščine

moja dlan ima raje psa

in tiste misli ujčkam

kjer nisem v dvoje

razen če ne gre za žival

ker se sama ne more braniti

niti si pomagati

na kakršnikoli način

pletem besede

ki jih nosim v sebi

da tu pa tam

me kdo spozna

iz moje strani

ne pa kar tete

in strici rečejo

ker njih besede

ni nikoli konec

gledam prestrašeno žival

ki so ji nasuli žeblje v hrano

vsa krvava stoji

in iz ust se ji rdeča tekočina

vali in vem da je kriv človek

slabo mi postane

in skušam odmisliti

pa ne gre

IŽ-lev