Priznam

malo sem čudna

v času viroz

v času potresov

jaz pišem poezijo

kot da mi ne pride

do živega

in še vedno sanjam

medtem ko množice ljudi

razmišljajo kako preživeti

jaz razmišljam o ljubezni

kot da mi je to kruh

ki ga bo potrebno dobiti

če bomo hoteli preživeti

nisem si naredila zalog

bila bi podobna hrčku

a je pametno

nihče ne ve kako dolgo še

med zidovi in strahom

ki kakor virus

noče oditi

in sanjam o pomladi

a te sanje imajo napako

ker resnične so doma

med štirimi stenami

zdaj vidiš

da ne zmorem sanjati

IŽ-lev