Vedno pride.
Na vsakih sedem let (vraža).
Nič ne de,
kadar že pride,
zaviham rokave in se spopadeva.
Pred tem pa strahu pred samo seboj
z golimi rokami zavijem vrat.
Svobodo si predstavljam kot občutek, ki ga imam,
kadar v hudem drenu najdem parkirno mesto.
Pred vsakim padcem je kolena
pametno podložiti z bodečim kocem!
Da se ne navadimo na predaje,
ki nas pripeljejo v rutino,
na videz varno;
a čas se lahko predela v blisk
in – zamujeno ...
Svetloba je lepa,
pogled na posledice pa apokaliptičen.
Predani depresiji tipamo in tipkamo,
včasih zdolgočaseni brskamo
po škatli usode, ne vedoč, kaj iščemo.
Zapri in zakleni!
Če bodo reči, ki jemljejo dih, bolj redke,
bomo dihali dlje.
Fajn, opogumljajoče.
Vseeno bi opustila verzalke na začetku prav vsake vrstice. Raje dodaj prava ločila.
Nekaj je tudi "skladenjskih dvomljivosti"
;)
Vedno pride.
Na vsakih sedem let (vraža).
Nič ne de,
kadar že pride,
zaviham rokave in se spopadeva.
Pred tem pa strahu pred sabo
z golimi rokami zavijem vrat.
Svobodo si predstavljam kot občutek, ki ga dobim,
ko v hudem drenu najdem parkirno mesto.
Pred vsakim padcem je kolena
pametno podložiti z bodečim kocem!
Da se ne navadimo na predajo,
ki nas bo pripeljala v rutino.
na videz varno,
a čas se lahko predela v blisk
in zamujeno ...
Svetloba je lepa,
pogled na posledice pa apokaliptičen.
Predani depresiji tipamo in tipkamo,
včasih zdolgočaseni brskamo
po škatli usode, ne vedoč kaj iščemo.
Zapri in zakleni!
Če bodo reči, ki jemljejo dih, bolj redke,
bomo dihali dlje.
Poslano:
27. 03. 2020 ob 16:54
Spremenjeno:
28. 03. 2020 ob 08:04
Vedno pride.
Na vsakih sedem let (vraža).
Nič ne de,
kadar že pride,
zaviham rokave in se spopadeva.
Pred tem pa strahu pred samo
seboj
z golimi rokami zavijem vrat.
Svobodo si predstavljam kot občutek,
kadar v hudem drenu najdem parkirno mesto.
Pred vsakim padcem je kolena
pametno podložiti z bodečim kocem!
Da se ne navadimo na predaje,
ki nas pripeljejo v rutino,
na videz varno;
a čas se lahko predela v blisk
in – zamujeno ...
Svetloba je lepa,
pogled na posledice pa apokaliptičen.
Predani depresiji tipamo in tipkamo,
včasih zdolgočaseni brskamo
po
škatli usode, ne vedoč, kaj iščemo.
Zapri in zakleni!
Če bodo reči, ki jemljejo dih, bolj
redke,
bomo dihali dlje.
Odlično. Našla sem še par drobnih malenkosti, ki sem jih prej spregledala
( ... predstavljam kot občutek, ko kadar ...)
in
ne vedoč, kaj iščemo. (Vejica)
Hvala za tvojo natancnost in pomoc.
Lepo bodi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!