Vprašanje,

 odprto kot cvet upanja.

Misli usmeriš naprej,

misel kot reka teče navzdol.

Pod budnim očesom sonca,

vrtimo se okoli osi.

Prevelika sila,

razparala nam bo srce.

Ogenj duše,

zažgal bo kolesje časa.

Zemlja bo soncu pokazala hrbet,

v soju senc utopilo se nebo.

Bleda luč nas bo vodila,

na hribe s pogledom do zvezd.

Kaj nam bodo odgovori?

Z mislimi krojimo si usodo.

Lepo je življenje,

a mi ga posujemo s soljo.

TadejG