Osamljena
Samevaš v kotu sobe,
ne jočeš,
ne kličeš,
ne očitaš,
oblečena v svoje odelo.
Nemo čakaš,
da te slečem,
pobožam po dolgem,
tankem vratu.
Pogled mi uhaja k tebi,
srce vztrepeta,
vznemirjenje narašča,
oči se zaiskrijo.
Končno najdem čas,
vzamem te v roke,
stisnem k sebi,
trup zaječi v mojem objemu.
S prsti leve roke
te nežno pobožam po vratu.
S prsti desne roke
podrsam po napetih strunah
in si zaigram:
Kje so tiste stezice.
... lepa pesem … slišim jo;)))
lp, koni
Hvala koni, tudi meni je pri srcu, lep dan želim,
Dušica
Tudi mene se je dotaknila.
lpb
Poslano:
23. 03. 2020 ob 13:42
Spremenjeno:
23. 03. 2020 ob 13:42
oblečena v svoje odelo?
Zakaj tukaj ta hrvatizem? saj nismo Oton Župančič, da bi pisali hrvatizme valjda ...
Hvala branka. lp, Dušica
In vprašanje za Mateja Krevsa: tamburica nima obleke ampak je vseeno v torbi iz blaga. Nisem našla druge besede, ne znam hrvaško in nisem vedela, da je to hrvatizem. Predlog prosim, bom vesela. Lp, Dušica
...oblečena v svoje miselne oklepe
bi jaz dodal
Pozdravljen tomi, hvala za predlog. To je tamburica. Gre zraven tvoj predlog?
Poslano:
24. 03. 2020 ob 05:49
Spremenjeno:
24. 03. 2020 ob 07:30
Hvala Branka, naj ostane torej tako
Lep in zdrav dan ti želim
Tako kot pravi branka, odelo je arhaizem za obleko ali odejo in še ni iz rabe.
Pesem je zaradi preprostega obrata prav posrečena :)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dusica
- 23. 03. 2020 ob 11:38
- Prebrano 646 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.31
- Število ocen: 6