SAMO(NE)ZAPOSLENA

Možgane sem prepustila jutranjemu žvrgolenju

in z njim pregrnila še en dan.

Lačen želodec se vedno bolj oglaša.

V veliko skledo narežem regrat,

zabelim s praznimi obljubami

in potrosim z rumenimi grenkimi cvetovi.

Vmes zbrano in potrpežljivo ponavljam

manj je več, manj je več, manj je več...

 

A ne pomaga.

Še vedno me skrbi.

Tudi, ko glodam in glodam rešitve,

imam tisti neprijetni okus v ustih.

Vaše besede se zatikajo v izsušenem grlu.

Odrekate mi pomoč.

Samozadostno sedite na visokih skalah,

moji valovi vas ne dosežejo.

Raztreščeni  se zlivajo nazaj vame.

 

Spomnim se Hemingwaya.

Ne sprašuj, komu zvoni.

Zvoni tebi.

 




 

nada pecavar

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 03. 2020 ob 18:15

Pesem se me je dotaknila, morda nekaj malenkosti:


Možgane sem prepustila jutranjemu žvrgolenju

in z njim pregrnila še en dan.

Lačen želodec se vedno bolj oglaša.

Začasno ga potešim.

V veliko skledo narežem regrat,

zabelim s praznimi obljubami

in potrosim z rumenimi grenkimi cvetovi.

Vmes zbrano in potrpežljivo ponavljam

manj je več, manj je več, manj je več...

 

A ne pomaga.

Še vedno mie skrbi gledajo iz oči.

Tudi, ko glodam in glodam rešitve,

imam tisti neprijeteni okus v ustih.

Vaše besede se zatikajo v izsušenem grlu.

Imate moč, a mi o Odrekate mi pomoč.

Samozadostno sedite na visokih skalah,

moji valovi vas ne dosežejo.

Raztreščeni  se zlivajo nazaj vame.

 

Spomnim se Hemingwaya:

Ne sprašuj, komu zvoni.

Zvoni tebi.

Zastavica

nada pecavar

Poslano:
26. 03. 2020 ob 11:56

Zdravo!

Hvala za sugestije, sem popravila, pozdrave, Nada

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
26. 03. 2020 ob 13:22

Čestitke k pesmi, ki govori iz nemoči,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 22. 03. 2020 ob 10:07
  • Prebrano 97 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica